Izbira zvočne opreme za nočni klub

Najprej je treba analizirati akustične lastnosti prostora; v ta namen je treba povabiti strokovnjaka za akustiko, ki s posebno opremo izmeri čas odmeva v prostoru in ga preuči glede na akustične značilnosti. Naslednja faza je izgradnja modela dvorane v programu za akustične izračune.

Pri tem je zaželeno imeti vse dimenzije prostora, kjer bodo potekale diskoteke in koncerti glasbenih skupin; dimenzije dvorane so potrebne za izgradnjo 3D modela v posebnem programu, s pomočjo katerega bo strokovnjak lahko izbral potrebne materiale (obdelavo sten in stropa) za optimizacijo časa odmeva. Na podlagi rezultatov izračuna je treba izboljšati akustične lastnosti prostora; šele nato je treba slediti vsem priporočilom za obdelavo prostora in namestiti zvočno absorpcijske materiale, ki jih priporoči strokovnjak.

Po izračunu zvočne absorpcije dvorane preidemo na izbiro zvočnih sistemov. V ta namen prav tako uporabimo posebno programsko opremo za izračun akustike prostora. V model, ki je bil izdelan za izračun zvočne absorpcije, vstavimo zvočne sisteme in dosežemo enakomernost zvočnega polja na območju, kjer se nahajajo gledalci. Za to je morda treba izbrati in izračunati zvočno polje z različnimi simulatorji zvočnih sistemov ter izbrati in doseči najboljši rezultat enakomernosti in tlaka zvočnega polja. Ko rezultat ustreza zahtevi, za izbrane zvočnike izberemo ojačevalnike moči glede na parametre izbranih zvočniških sistemov. Tehnologija na področju zvočne opreme danes napreduje s časom; na trgu odrske opreme so analogne in digitalne naprave. Prav tako obstajajo različni razredi ojačevalnikov moči, tako analogni kot digitalni; slednji imajo daljinsko upravljanje, zvočni tehnik, ki servisira obrat z digitalnimi ojačevalniki, pa se lahko nanje poveže z računalnikom za spremembo stanja delovanja in nadzor ojačevalnikov.

Ob nadaljevanju verige ojačevalne poti ojačevalnike povežemo z zvočnim procesorjem, ki zvočni signal razdeli na več frekvenčnih pasov – visoke, srednje, nizke – ter zvočni signal porazdeli med zvočne sisteme, nameščene na različnih točkah dvorane. Signal v zvočni procesor prihaja s koncertne mešalne mize ali z DJ konzole; preklapljanje med njima je prav tako mogoče programirati v procesorju.
Koncertna mešalna miza se izbere glede na zahteve tonskih mojstrov glasbenih skupin; strokovnjaki za zvočno opremo vedo, katere mešalne mize so za tonske mojstre boljše, oziroma t. i. rider mešalne mize.

Če je izbira mešalne mize digitalna, potem ni treba nameščati dodatne obdelave zvoka in vokala, saj imajo te konzole vse potrebne funkcije za obdelavo zvoka in vokala. Obstajajo tudi analogne mešalne mize s spodobno obdelavo. Pri namestitvi navadne analogne konzole za koncerte je treba še vedno namestiti dodatno obdelavo vokala in zvočnih signalov, ki bo za udobje tonskega mojstra ob mešalni mizi. Za vsak objekt se mešalna miza izbere individualno, odvisno od zasedbe glasbenikov skupin, ki bodo nastopale v tem obratu. Za majhne dvorane z majhnim odrom denimo umetniški vodja ne bo povabil glasbene skupine z orkestrom, zato ima lahko zvočna konzola do 36 vhodnih kanalov. Če pa ima koncertno prizorišče možnost izvedbe koncertov skupin z velikim številom udeležencev, boste potrebovali mešalno mizo z velikim številom vhodnih zvočnih kanalov.

Pri sestavljanju seznama zvočne opreme ne pozabite na mikrofonski park. Ta naj vključuje vokalne in inštrumentalne žične mikrofone, radijske sisteme z ročnim oddajnikom ter pasni oddajnik za priključitev naglavnih in naprsnih mikrofonov.
Zdi se, da je vse enako, a med zvočno opremo še ni povezave; to bo rešilo preklapljanje. Za povezavo različnih vrst zvočne opreme obstajajo različne vrste preklapljanja; delijo se na iste segmente:

• akustično za priključitev zvočniških sistemov
• signalno za obdelavo zvoka, zvočne vire in za priključitev ojačevalnika na mešalno mizo
• instrumentalno za priključitev glasbil in mikrofonov
• večžilni (multicore) kabel z mnogimi vodniki, združenimi v en debel kabel

A zdaj je vso to zmešnjavo žic mogoče nadomestiti z digitalnimi tehnologijami, ki ne izgubijo kakovosti zvočnega signala. Ena najpogostejših digitalnih tehnologij za prenos zvoka je Dante. Mnogi proizvajalci zvočne opreme uvajajo lastne digitalne tehnologije; te so za ta segment opreme tudi najboljše.

Ob nadaljevanju razdelka o preklapljanju preidemo na naslednji razdelek – namestitev in nastavitev zvočne opreme. Razdelka sta tesno povezana, saj mora projektant zvočne opreme pri izbiri vrste in dolžine kabla predvideti, kako bodo potekale glavne trase preklapljanja. To je mogoče uskladiti z inženirji drugih prostorov za enostavnejšo namestitev.

Namestitev zvočniških sistemov se izvede po predhodno opravljenih izračunih, ob upoštevanju koordinat obesišč ali mest namestitve ter kotov nagiba in usmeritve zvočnikov. Akustični kabel se položi pred zaključkom obdelovalnih del. Namestitvena dela vključujejo tudi priključitev vseh komponent zvočne poti. Med namestitvijo seveda nastanejo težave, ki jih morajo inženirji in monterji hitro rešiti.

Zdi se, da vse deluje in je povezano, a zvoka ni! To odpravi strokovnjak za nastavitev zvočne opreme. Zvočne opreme ni tako preprosto zagnati; na primer zagon digitalne mešalne mize zahteva natančno nastavitev profesionalnega inženirja, ki jo zna nastaviti. Nato se nastavi zvočni signal, frekvence pa se optimizirajo za prostor za odličen zvok.