Zvočna in svetlobna oprema za gledališča
Sistem ozvočenja v gledališču mora občinstvu prenesti celotno sliko predstave. Vsak zvočni učinek, ki ga v predstavi ustvari tonski mojster, mora biti slišen kjer koli v dvorani z načrtovano glasnostjo in vizualnim občutkom. Poln obisk gledališča je mogoče doseči s kakovostnim zvokom, a k temu ne prispevajo vedno le kakovostni zvočni sistemi, temveč njihova izbira in namestitev.
Glavni zvočni sistem gledališča (FOH) je skoraj vedno nameščen na desni in levi strani odra, nad proscenijem in/ali na portalni steni, po možnosti tako, da ne zakriva odrske odprtine. Obstajajo izjeme, ko je odrska odprtina zelo široka in ni prostora za namestitev ali obešanje portalnih zvočniških sistemov; takrat se za levi, desni in srednji kanal izberejo najmanjši možni zvočniški sistemi. Glavni zvočni sistem je lahko en zvočnik ali komplet več zvočnih sistemov, na primer linijski niz (line array). Naloga sistema FOH je pokriti čim več sedežev za gledalce: parter, mezanin, balkone, prostore pod balkoni in druge. Celotnega prostora gledališke dvorane z enim sistemom ni vedno mogoče ustrezno pokriti; za ohranjanje enakomerne ravni zvočnega signala se portalnemu sistemu dodajo dodatni zvočniški sistemi: Delay, Front Fill, Down Fill, Out Fill.
Na določeni razdalji od portalne stene ali odrske odprtine raven zvočnega signala upade; za ohranjanje ravni zvoka in frekvenčnega odziva glasbenega signala na oddaljenih mestih je priporočljivo namestiti drugo, tretjo ali četrto zakasnitveno (Delay) linijo. Zakasnitvena linija se namesti pod prostorom balkona za izboljšanje frekvenčnega odziva ali ohranjanje ravni zvoka. Za oddaljena mesta v parterju se namestijo zvočni sistemi zakasnitvene linije s podobnimi komponentami, kot jih ima akustika portalnega sistema. Obstajajo primeri, ko območij balkona ni mogoče pokriti s portalnimi zvočniki; takrat se s pomočjo dodatne zakasnitvene linije namesti ločen sistem za balkon gledališke dvorane.
